Zakaj bomo morda dobili več potujočih pošt, poštar pa bo lahko dostavljal dlje

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pojasnjuje predlagane spremembe akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in razloge zanje.

Kot smo ta teden že pisali, predlog splošnega akta še ni sprejet, do sobote je v fazi javnega posvetovanja. Potem bo agencija preučila pripombe in predloge, spremenjeni akt pa naj bi po navedbah v osnutku začel veljati z novim letom.

Na vprašanje, zakaj spremembe, agencija odgovarja, da se količina pisemskih pošiljk zmanjšuje. “Samo od leta 2019 do 2024 je upadla za več kot 40 odstotkov,” pravijo na agenciji in dodajajo, da je podoben trend zaznati v celi Evropski uniji (EU). Stroški izvajalcev univerzalne poštne storitve v EU so v tem obdobju ostali nespremenjeni ali celo narasli, kar se pri prenosu vse manjših količin pisemskih pošiljk odraža v poviševanju stroška na enoto oziroma pošiljko, pojasnjujejo na Akosu.

Pravijo, da so ukrepi agencije podobni tistim v drugih državah EU in da tudi z uvedbo predlaganih sprememb “Slovenija ohranja eno najvišjih predpisanih ravni kakovosti univerzalne poštne storitve v EU”.

Potujoče pošte

Za uporabnike verjetno najpomembnejša sprememba, ki jo predlaga Akos, je krepitev vloge premičnih kontaktnih točk. Gre za mobilne poštne enote, ki jih sindikat poštnih delavcev primerja s potujočo knjižnico.

Te v Sloveniji že obstajajo. Na Pošti Slovenije pravijo, da jih imajo trenutno 25. Predlog Akosa pa je, da bi premične pošte pod določenimi pogoji veljale za enakovredne poštam in pogodbenim poštam.

Kaj to pomeni? Po trenutno veljavnem aktu mora Pošta v vsaki občini imeti vsaj eno pošto ali pogodbeno pošto, po novem pa bi lahko ta kriterij izpolnila tudi s premično pošto. Poleg tega trenutno velja pogoj, da za 95 odstotkov prebivalcev Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometra, po predlogu agencije pa bi tudi ta kriterij Pošta lahko izpolnjevala s premičnimi poštami.

To je, kot smo pisali, že vznemirilo sindikat, ki se boji učinka na število zaposlenih in tudi vpliva na delovne pogoje.

Pet dni v tednu po vsaj eno uro

Na agenciji pravijo, da se osnovne zahteve za premične pošte s predlaganimi spremembami akta ne spreminjajo. “Premična pošta mora poslovati v ustreznem prevoznem sredstvu ter biti opremljena tako, da zagotavlja uporabnikom poštnih storitev vse poštne storitve, ki sodijo v univerzalno poštno storitev predpisane kakovosti. Postanek premične kontaktne točke mora biti na mestu, ki je vnaprej določeno in objavljeno, njen delovni čas pa določi izvajalec univerzalne poštne storitve,” so nam pojasnili na Akosu.

Pri tem morajo biti po določilih splošnega akta premične pošte odprte najmanj pet delovnih dni v tednu, vsak delovni dan nepretrgoma najmanj eno uro, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri.

Več samopostrežnih točk

Spreminjajo tudi regulatorni okvir za avtomatizirane kontaktne točke (primer so paketomati), ki bi jih lahko Pošta ob predhodnem strinjanju uporabnika v bodoče uporabila tudi za univerzalne poštne storitve, in to kadarkoli, ne glede na obhodni red poštarja ali odpiralni čas pošte.

Pri univerzalni poštni storitvi gre za poštne pošiljke do mase 2 kilogramov, poštnih paketov do mase 10 kilogramov, priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštne pošiljke za slepe in slabovidne. Pošiljke, kot so pisma v upravnem, pravdnem ali v kazenskem postopku, pa ne sodijo v nabor storitev univerzalne poštne storitve.

Za nadomestitev drugih oblik kontaktnih točk z avtomatizirano kontaktno točko bi izvajalec univerzalne poštne storitve moral pridobiti soglasje vseh uporabnikov.

Soglasje za preoblikovanje

Dejstvo pa je, da bi omenjena sprememba verjetno odprla vrata za zaprtje kakšne poštne poslovalnice in njeno nadomeščanje z mobilno pošto, kar je lahko zelo neugoden razvoj za lokalno prebivalstvo.

Na agenciji pojasnjujejo, da je vsako preoblikovanje kontaktne točke (na primer iz pošte v pogodbeno pošto) pogojeno z izvedbo in s predložitvijo analize stanja, iz katere mora izhajati število obiskov uporabnikov v kontaktni točki, število izvedenih storitev ter predlog o minimalnem izpolnjevanju pogojev univerzalne poštne storitve po preoblikovanju. Tako bo tudi v prihodnje.

Ne spreminja se niti zahteva, da mora Pošta pridobiti predhodno soglasje Akosa v primeru, če bi izvajalec univerzalne poštne storitve želel preoblikovati kontaktno točko, ki je edina pošta, pogodbena pošta ali premična pošta v občini.

“V takšnem primeru bo agencija obvestilo o preoblikovanju kontaktne točke štela kot vlogo za preoblikovanje ter soglasje izdala le, če bo izkazano, da se predpisana kakovost univerzalne poštne storitve na območju, ki ga ta kontaktna točka pokriva, ne bo poslabšala,” pravijo na agenciji.

Manj potreb po nabiralnikih

Še ena sprememba, ki jo Akos uvaja z novim aktom, je prilagoditev mreže poštnih nabiralnikov glede na število prebivalcev v naseljih. “Sprememba sledi ugotovitvam o spremenjenih navadah in načinu komuniciranja prebivalstva, državnih organov in gospodarstva, ki vse bolj prehaja na elektronski način komunikacije. V petih letih od zadnje ureditve števila oziroma pogostosti poštnih nabiralnikov na število prebivalcev v naseljih je število prenesenih pisemskih pošiljk v okviru univerzalne poštne storitve upadlo za več kot 40 odstotkov, kar neposredno vpliva tudi na potrebe po nameščenosti poštnih nabiralnikov za oddajo pisemskih pošiljk,” pravijo na agenciji.

Dodajajo pa, da zahtev po nameščenosti poštnih nabiralnikov v manjših naseljih s 400 do 5.000 prebivalci s predlogom novega splošnega akta ne spreminjajo.

Več časa za dostavo

Medtem ko se roki za prenos za prednostne pošiljke ohranjajo, za prenos neprednostnih pisemskih pošiljk agencija dodaja dodaten dan za njihov prenos. Pošta Slovenije bo morala v treh delovnih dneh raznositi 95 odstotkov neprednostnih pošiljk, medtem ko mora zdaj enak delež raznositi v dveh delovnih dneh.

“Tako bo tudi v prihodnje izvajalec univerzalne poštne storitve zavezan k zagotavljanju prenosa predpisanih količin pošiljk s prednostnim prenosom v predpisanih rokih, to je najkasneje v treh dneh od oddaje pisemske pošiljke, pri čemer se dan oddaje ter sobote, nedelje in prazniki v rok prenosa ne upoštevajo,” pravijo na agenciji.

Minimalna količina pošiljk s prednostnim prenosom, ki morajo biti dostavljene v prvem in drugem dnevu, pa se znižuje za do pet odstotnih točk.